Dohodki iz kapitala morajo v napoved!

Konec februarja 28.02.2018 se izteče rok za vložitev napovedi za odmero dohodnine od dohodkov iz kapitala. Tj. dobička od odsvojitve vrednostnih papirjev in drugih deležev ter investicijskih kuponov, obresti na denarne depozite, drugih obresti in dividend, dohodka iz oddajanja premoženja v najem ter napovedi za odmero davka od dobička od odsvojitve za izvedene finančne instrumente.

1. Dohodnina od obresti na denarne depozite pri bankah in hranilnicah v RS ali EU

Napovedi za odmero dohodnine od obresti na denarne depozite pri bankah in hranilnicah v RS ali EU davčnim rezidentom ni potrebno vložiti, če skupni znesek obresti niso presegle 1.000 evrov.

Nerezidenti pa navedene napovedi niso dolžni vložiti ne glede na znesek doseženih obresti. 

Navedeni dohodki iz kapitala – prejete obresti na denarne depozite pri bankah in hranilnicah – se napovedo preko portala e-Davki ali na obrazcu.

2. Dohodnina od obresti in dividend

Ne glede na to, ali gre za rezidente ali nerezidente, pa morajo davčni zavezanci vložiti napoved za odmero dohodnine od obresti ali dohodnine od dividend, kadar obresti oz. dividende izplača oseba, ki ni plačnik davka. Tudi to napoved zavezanci vložijo preko sistema e-Davki ali na obrazcih – za napoved za odmero dohodnine od obresti ali napoved za odmero dohodnine od dividend.

3. Dohodnina od dobička od odsvojitve vrednostnih papirjev, deležev in investicijskih kuponov

Enak datum morajo za oddajo napovedi upoštevati tudi rezidenti, ki so v minulem letu odsvojili vrednostne papirje, deleže v podjetjih ali investicijske kupone. Preko sistema e-davki morajo napoved oddati, če so v zvezi s tem opravili več kot deset transakcij – pridobitev v preteklih letih in obdavčljivih odsvojitev v preteklem letu. Če je bilo teh transakcij manj kot deset, pa lahko napoved oddajo tudi v papirnati obliki.

V tej napovedi lahko davčni zavezanec uveljavlja zmanjšanje pozitivne davčne osnove za izgubo, ki jo je dosegel z odsvojitvijo drugih deležev, vrednostnih papirjev, investicijskih kuponov ali nepremičnin.

Napoved lahko za vse odsvojitve odda tudi nerezident.

4. Dohodnina od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov

Davčni rezidenti morajo do 28. februarja oddati tudi napoved za odmero davka od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov. Napoved mora oddati, če je odsvojil finančni instrument, pridobljen od z vključno 15. 7. 2008 dalje. Pred tem datumom pridobljenih in kasneje odsvojenih finančnih instrumentov mu ni potrebno vpisovati. Če je opravil več kot deset transakcij, mora biti napoved vložena preko sistema e-Davki, če jih je bilo manj, pa lahko tudi na natisnjenem obrazcu.

POZOR: dohodke morajo napovedati tudi vsi, ki oddajajo nepremičnine!

Nenazadnje, dohodki iz kapitala so tudi prejete najemnine. Tudi najemnine morajo davčni zavezanci prijaviti do 28. februarja 2018. Napoved za odmero dohodnine od dohodka iz oddajanja premoženja v najem morajo rezidenti oddati za vso premoženje, ne glede na to, ali ga oddajajo v Sloveniji ali v tujini, nerezidenti pa morajo oddati le napoved za najemnine za premoženje, ki ima vir v Sloveniji. Vlogo morajo oddati preko portala e-Davki ali na papirnatem obrazcu.

Vir: data.si

Regres za upokojence 2018

Regres za upokojence 2018 bo izplačan z julijskimi pokojninami, torej 31. julija. Regres bo, tako kot že v lanskem letu, pripadal vsem upokojencem. Letos bo višji za 10 evrov.

Regres za upokojence 2018

Višina letnega dodatka oziroma regresa je odvisna od višine pokojnine oziroma nadomestila v mesecu izplačila letnega dodatka, pojasnjujejo na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ). Regres za upokojence 2018 bo znašal največ 410 evrov, najmanj pa 100 evrov.

Letni dodatek 2018

Višina pokojnine	Znesek letnega dodatka
do 450,00 eur	410,00 eur
od 450,01 eur do 550,00 eur	270,00 eur
od 550,01 eur do 650,00 eur	210,00 eur
od 650,01 eur do 780,00 eur	160,00 eur
nad 780,01 eur	100,00 eur

Regres za upokojence 2018 bodo prejeli tudi uživalci nadomestil iz drugega in tretjega odstavka 95. člena ZPIZ-2, in sicer:

Višina invalidskega nadomestila	Znesek letnega dodatka
do 650,00 eur	210,00 eur
od 650,01 eur do 780,00 eur	160,00 eur
nad 780,00 eur	100,00 eur

V znesek pokojnine, na podlagi katerega se obračuna regres, sodi seštevek zneska osebne in dela vdovske pokojnine oziroma seštevek zneskov družinske pokojnine po prvem in drugem roditelju. V znesek pokojnine se šteje tudi znesek pokojnine, prejete od tujega nosilca pokojninskega oziroma invalidskega zavarovanja.

Upravičencem do letnega dodatka, ki bodo pravico do pokojnine ali ustreznega nadomestila iz invalidskega zavarovanja pridobili po juliju letos, se bo pripadajoči del regresa izplačal v sorazmernem delu (po dvanajstinah) glede na datum priznanja pravice. Regres za upokojence 2018 bodo ti upravičenci prejeli skupaj z izplačilom prve pokojnine ali prvega nadomestila.

Vir: data.si

Spremenjen obrazec REK 1a

Finančna uprava RS opozarja na novi vrsti dohodka na REK 1a obrazcu. Gre za dohodka, povezana z vajeništvom, ki veljata za datume izplačil od 3. decembra 2017 dalje.

Dohodki vajencev

Zakon o vajeništvu (ZVaj), ki se je začel uporabljati 3. decembra 2017, določa znesek vajeniške nagrade v odvisnosti od letnika šolanja. Mesečni znesek vajeniške nagrade ne sme biti nižji od:

• 250 evrov za prvi letnik,
• 300 evrov za drugi letnik in
• 400 evrov za tretji letnik.

Davčno obravnavo nagrad vajencem ureja Zakon o dohodnini (ZDoh-2). Ta med dohodke iz delovnega razmerja, ki se ne vštevajo v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja, uvršča plačila vajencem, dijakom in študentom za obvezno praktično delo, do višine, ki jo določi vlada. In sicer se plačila vajencem ne vštevajo v davčno osnovo dohodka, do višine 250, 300 oziroma 400 evrov.

Vajenci se obvezno zavarujejo za invalidnost in smrt, ki je posledica poškodbe pri delu. Biti pa morajo tudi obvezno zavarovani za poškodbo pri delu in poklicno bolezen. Prispevek se obračuna in plača po stopnji 0,30 odstotka od povprečne bruto plače za mesec oktober predhodnega leta. Navedeni prispevek delodajalci, pri kateri se usposabljajo vajenci, plačujejo mesečno. To zavarovanje velja za vajence, ki se redno ali izredno izobražujejo in niso brezposelni.

Prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (PIZ) se plačuje:

• vajenci na rednem ali izrednem šolanju, ki niso brezposelni in niso delavci: letni pavšal 9,89 evra plača delodajalec, rok je 20. oktober, če je vajenec vpisan do 30. 9., oziroma 20. v mesecu po mesecu vpisa, če je vajenec vpisan po 30. 9.;
• vajenci – brezposelne osebe: mesečni pavšal 6,62 evra plača delodajalec, do 20. dne v mesecu za pretekli mesec;
• vajenci v delovnem razmerju pri drugem delodajalcu: mesečni pavšal 6,62 evra plača delodajalec pri katerem vajenec opravlja delo, do 20. dne v mesecu za pretekli mesec;
• vajenci, ki vajeništvo opravljajo pri delodajalcu, pri katerem so v rednem delovnem razmerju: pavšalni prispevek se ne plača.

Novi vrsti dohodka na REK 1a obrazcu

Na podlagi Zakona o vajeništvu (ZVaj) obrazec REK 1a vsebuje dve vrsti dohodka za poročanje o izplačilu, in sicer:

• Šifra dohodka: 1021 Vajeniška nagrada
• Šifra dohodka: 1022 Prispevek PIZ po 1. alineji 3. odstavka 20. čl. ZPIZ-2 (vajeništvo in obvezna praksa)

Na Fursu so na oddajanje REK obrazcev (REK 1, REK 1a, REK 1b, REK 2) še posebej pozorni. Pred kratkim so zato izvedli poostren nadzor.

Novi vrsti dohodka sta na voljo za testiranje na beta eDavkih. Na Fursu ob tem poudarjajo, da je shema REK 1a obrazca dokončna, da pa bodo dodali posamezne kontrole. Oddaja obrazca REK 1a z novima vrstama dohodkoma bo v produkcijskem okolju eDavkov možna predvidoma od 8. decembra 2017.

Vir: data

Poslovna darila in njihova obdavčitev

Konec koledarskega leta je čas, ko tudi podjetja obdarujejo svoje zaposlene in poslovne partnerje. Kako so poslovna darila obdavčena in kdaj pri zaposlenih štejejo za obdavčljiv dohodek?

Poslovna darila za zaposlene

 
Če se delodajalec odloči, da bo svojim zaposlenim (tudi nekdanjim ali bodočim zaposlenim) in/ali njihovim družinskim članom ob koncu leta podaril poslovna darila, se ta štejejo za boniteto. Te so obdavčene kot dohodek iz zaposlitve v skladu z Zakonom o dohodnini (ZDoh-2).

 

Boniteta se obračuna tako pri darilih v zvezi z delovnim razmerjem kot tudi pri darilih v zvezi z drugim pogodbenim razmerjem (na primer podjemna pogodba, avtorska pogodba). Poleg tega se boniteta obračuna ne glede na to, ali gre za proizvod, storitev ali ugodnost v naravi.

Izjema so poslovna darila oziroma bonitete, ki jih delodajalec občasno podari svojemu zaposlenemu, ki je v rednem delovnem razmerju, če njihova vrednost v enem mesecu ne preseže 15 evrov. V tem primeru se bonitete ne vključujejo v davčno osnovo delavca.

Posebna določila veljajo tudi za decembrsko obdarovanje otrok (do starosti 15 let). V kolikor delodajalec delojemalcu v mesecu decembru da darilo za otroka, katerega vrednost ne presega 42 evrov, se vrednost tega darila ne všteva v davčno osnovo zaposlenega. Tako dana darila so za podjetje tudi davčno priznan odhodek.

 

Darila za druge fizične osebe

Če podjetje obdari katerokoli drugo fizično osebo, ki ni njegov zaposleni, se to po Zakonu o dohodnini obdavči kot drug dohodek. Pri tem se v davčno osnovo ne všteva posameznega darila, če njegova vrednost ne presega 42 evrov. Oziroma, če skupna vrednost vseh daril, prejetih v davčnem letu od istega darovalca, ne presega 84 evrov.

Če darilo presega navedena zneska, mora podjetje – pravna oseba ali fizična oseba z dejavnostjo – za prejemnika darila obračunati in plačati akontacijo dohodnine v višini 25 odstotkov.

Prav tako niso obdavčenega darila, ki jih da pravna oseba fizični osebi pri nakupu blaga ali storitev v obliki priložnostnega prejema dodatnega blaga ali storitve (promocijska darila). Vendar le v primeru, če je taka ugodnost dostopna vsem strankam pod enakimi pogoji in ni v zvezi z zaposlitvijo ali dejavnostjo fizične osebe.

Darila za poslovne partnerje

Za poslovne partnerje štejejo pravne in fizične osebe, s katerimi davčni zavezanec poslovno sodeluje oziroma je ali bo sodeloval. Poslovna darila, ki jim jih podjetje nameni, se obravnavajo kot darila za druge fizične osebe, ki niso zaposleni.

Se pa poslovna darila, namenjena poslovnim partnerjem, davčno obravnavajo kot reprezentanca. V skladu z Zakonom od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2) se strošek reprezentance šteje v davčno priznan odhodek v višini 50 odstotkov. To pa ne velja le za poslovna darila. Ampak tudi za stroške pogostitve in zabave ob poslovnih stikih podjetnika s poslovnimi partnerji.

 

Poslovna darila manjših vrednosti

Pri poslovnih darilih pa moramo upoštevati tudi določila Zakona o davku na dodano vrednost(ZDDV-1), ki opredeljuje t.i. darila manjših vrednosti.

Za dobavo blaga, opravljeno za plačilo, se ne šteje:

• brezplačno dajanje poslovnih vzorcev v razumnih količinah kupcem ali bodočim kupcem, če jih ti ne dajo v prodajo oziroma so v takšni obliki, da ni mogoče, da se prodajajo;
• dajanje daril manjših vrednosti v okviru opravljanja dejavnosti davčnega zavezanca, če se dajejo le občasno in če se ne dajejo istim osebam. Za darila manjših vrednosti se štejejo darila v vrednosti 20 evrov.

Za poslovna darila manjših vrednosti podjetje ne obračuna DDV, čeprav je ob nabavi uveljavilo odbitek DDV. Na Finančni upravi RS opozarjajo, da morajo biti pri tem izpolnjeni tudi vsi drugi pogoji. In sicer ne sme biti protidobave blaga ali storitve s strani prejemnika darila, vrednost je omejena na 20 evrov, darilo se daje v okviru opravljanja dejavnosti prejemnika, občasno in ne vedno istim osebam. Priporočajo tudi, da davčni zavezanec o danih darilih vodi evidenco.

VIR: www.data.si

BNI Teden ženskega podjetništva

Kot članica podjetniške BNI skupine Morje, kjer si podjetniki pomagamo do novih poslov, vas z veseljem vabim, da se nam pridružite na našem rednem tedenskem sestanku v tednu, ko bomo še posebej spodbujali žensko podjetništvo.

Vabljene ste vse inovativne in proaktivne podjetnice, ki iščete nove stranke in si želite podjetniške rasti. Na sestanku boste lahko predstavile sebe in svoj posel, hkrati pa boste dobile odlično priložnost za mreženje in iskanje novih poslovnih kontaktov. Podatki o sestanku so spodaj, vljudno vas prosim za  vašo potrditev na spodnji email. Veselim se srečanja z vami! Skupaj smo močnejše!

Javna dela 2018

Na Zavodu za zaposlovanje so objavili javno povabilo za izbor programov javnih del za leto 2018. Za njihovo izvedbo je namenjenih 25 milijonov evrov, v programe pa naj bi se vključilo predvidoma 4.500 dolgotrajno brezposelnih. Neprofitni delodajalci lahko ponudbo za javna dela oddate od 10. novembra 2017 dalje.

Javna dela potekajo v okviru aktivne politike zaposlovanja. Namenjena so predvsem spodbujanju socialne in delovne vključenosti ranljivih skupin brezposelnih, izboljšanju njihovih veščin in zaposlitvenih možnosti.

Brezposelni se sicer lahko trajno zaposlijo v lastnem podjetju. Registracija podjetja prinaša marsikatero prednost. Kakšne so te prednosti in katere so morebitne negativne plati tovrstne oblike dela, pa vam lahko razložimo v srečanju, katerega si rezervirajte v podjetju TAKS d.o.o. 

Javno povabilo omogoča neprofitnim delodajalcem sofinanciranje stroškov zaposlitve brezposelnih v programih javnih del. Za neprofitne delodajalce se štejejo vsi tisti delodajalci, ki imajo z zakonodajo ali v ustanovitvenem aktu določen nepridobitni značaj. Oziroma imajo v svojem ustanovitvenem aktu določilo, da vračajo dobiček v osnovno dejavnost in ga ne delijo. Neprofitni delodajalci so tudi tisti, katerih (so)ustanovitelj ali večinski lastnik je občina ali državna institucija ter socialna podjetja.

Programi se lahko izvajajo na področjih socialnega varstva, vzgoje in izobraževanja, kulture, okolja in prostora, kmetijstva in na drugih sorodnih področjih. Izvajalci oddajo ponudbo za program javnega dela na območno službo zavoda, v kateri se bo program izvajal.  Čas za to imajo do 10. novembra 2017 do porabe razpoložljivih sredstev, oziroma najkasneje do 30. aprila 2018.

• Razporeditev sredstev za javna dela

Za javna dela je v prihodnjem letu načrtovanih 25 milijonov evrov, ki jih zagotavlja Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti iz slovenskega proračuna. Sredstva bodo razdeljena v tri sklope:

1. sklop – socialnovarstveni programi;
2. sklop – progami za vključitev brezposelnih s I. do IV. ravnjo izobrazbe;
3. sklop – programi drugih področij iz Kataloga programov javnih del 2018.

• Komu so javna dela namenjena?

V javna dela se bodo lahko vključevali dolgotrajno brezposelni, ki so več kot eno leto neprekinjeno prijavljeni v evidenci brezposelnih. Pri tem bodo imeli prednost tisti, ki so več kot dve leti neprekinjeno prijavljeni med brezposelnimi in v tem času niso bili vključeni v noben program aktivne politike zaposlovanja.

Javno povabilo in termine sestankov najdete na spletni strani zavoda.

Vir:data.si

Prevara, ki cilja na podjetnike

Med slovenskimi podjetniki se je pojavila izjemno zavajajoča pošta tujega spletnega poslovnega imenika EUROPEAN BUSINESS NUMBER. Gre za nov val zavajajočega vabljenja k vpisu v tuje spletne poslovne imenike. Podjetnik je zaveden, da se prijavlja v brezplačno bazo, kjer bo pridobil številko, ki je nujna za podjetja v EU. Vendar gre v tem primeru za visoko plačljivo storitev.

Podobni načini izkoriščanja in zavajanja obrtnikov so Obrtni zbornici že znani iz preteklosti: European Union Web-register Republic of Slovenia/ EU WEB register Slovenija, Euco Data, European City Guide, Intercable Verlag, Construct Data Verlag, Expo Guide Mehika, Euro Bussines Guide ali World Bussines Guide. Možno je celo, da gre v primeru European Business Number za isto združbo, ki si je nadela novo ime.

Tokratni spletni imenik EUROPEAN BUSINESS NUMBER med uporabniki zbira žrtve na še bolj zavajajoč način češ, da bodo dobili  t.i. EVROPSKO POSLOVNO ŠTEVILKO. V resnici ne gre za številko, ki bi jo podjetnik v Evropi kjerkoli potreboval. Podjetniki ob izpolnjevanju in podpisovanju obrazca praviloma spregledajo drobni tekst na dnu strani. Tako se s svojim podpisom in posredovanjem podatkov pravzaprav zavežejo za 3-letno objavo na portalu poslovnega imenika European Business Number za ceno 677 EUR na leto.

Pred kakršnim koli podpisom in izpolnitvijo podatkov natančno preverite, kaj podpisujete in kaj to za vas pomeni.

• Kaj storiti, če ste podpisali takšen obrazec?

Glede na izkušnje podjetnikov, ki so se obrnili na nas, pri poskusu razdrtja zavajajoče pogodbe na drugi strani naletijo na gluha ušesa, češ “Sami ste si krivi, kaj pa podpisujete stvari, za katere ne veste, kaj so.” Če letnih stroškov oglaševanja ne plačate, vam začnejo pošiljati opomine oz. to v njihovem imenu počne družba za izterjavo. Po naših podatkih noben tak postopek še ni prišel do sodišča.

Smo pa za nasvet povprašali tudi Gospodarsko zbornico Slovenije, ki prav tako že leta opozarja na podobno zavajajoče oglaševanje v poslovnih imenikih. Kot svetujejo svojim članom,  v primerih zavajajočega oglaševanja izdajatelja navedenega imenika pogodba sploh ne nastane, saj ni skladnosti volj obeh strank za sklenitev pravnega posla in potemtakem do soglasja, kot temeljne predpostavke za veljavnost pravnega posla, ne pride. V teh primerih ni soglasja niti o naravi pogodbe, niti o njeni podlagi oziroma predmetu. Iz navedenih razlogov, podpis in žig naslovnika ne pomenita tudi soglasja zavedenega podjetja k naročilu plačljive objave njegovih podatkov v poslovnem imeniku.

Podrobnejšo razlago preberite na strani GZS: https://www.gzs.si/Novice/ArticleID/58377/zavajajoce-oglasevanje-v-poslovnih-imenikih-opozorilo-za-poslovne-subjekte

Vir: www.varninainternetu.si