Javna dela 2018

Na Zavodu za zaposlovanje so objavili javno povabilo za izbor programov javnih del za leto 2018. Za njihovo izvedbo je namenjenih 25 milijonov evrov, v programe pa naj bi se vključilo predvidoma 4.500 dolgotrajno brezposelnih. Neprofitni delodajalci lahko ponudbo za javna dela oddate od 10. novembra 2017 dalje.

Javna dela potekajo v okviru aktivne politike zaposlovanja. Namenjena so predvsem spodbujanju socialne in delovne vključenosti ranljivih skupin brezposelnih, izboljšanju njihovih veščin in zaposlitvenih možnosti.

Brezposelni se sicer lahko trajno zaposlijo v lastnem podjetju. Registracija podjetja prinaša marsikatero prednost. Kakšne so te prednosti in katere so morebitne negativne plati tovrstne oblike dela, pa vam lahko razložimo v srečanju, katerega si rezervirajte v podjetju TAKS d.o.o. 

Javno povabilo omogoča neprofitnim delodajalcem sofinanciranje stroškov zaposlitve brezposelnih v programih javnih del. Za neprofitne delodajalce se štejejo vsi tisti delodajalci, ki imajo z zakonodajo ali v ustanovitvenem aktu določen nepridobitni značaj. Oziroma imajo v svojem ustanovitvenem aktu določilo, da vračajo dobiček v osnovno dejavnost in ga ne delijo. Neprofitni delodajalci so tudi tisti, katerih (so)ustanovitelj ali večinski lastnik je občina ali državna institucija ter socialna podjetja.

Programi se lahko izvajajo na področjih socialnega varstva, vzgoje in izobraževanja, kulture, okolja in prostora, kmetijstva in na drugih sorodnih področjih. Izvajalci oddajo ponudbo za program javnega dela na območno službo zavoda, v kateri se bo program izvajal.  Čas za to imajo do 10. novembra 2017 do porabe razpoložljivih sredstev, oziroma najkasneje do 30. aprila 2018.

• Razporeditev sredstev za javna dela

Za javna dela je v prihodnjem letu načrtovanih 25 milijonov evrov, ki jih zagotavlja Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti iz slovenskega proračuna. Sredstva bodo razdeljena v tri sklope:

1. sklop – socialnovarstveni programi;
2. sklop – progami za vključitev brezposelnih s I. do IV. ravnjo izobrazbe;
3. sklop – programi drugih področij iz Kataloga programov javnih del 2018.

• Komu so javna dela namenjena?

V javna dela se bodo lahko vključevali dolgotrajno brezposelni, ki so več kot eno leto neprekinjeno prijavljeni v evidenci brezposelnih. Pri tem bodo imeli prednost tisti, ki so več kot dve leti neprekinjeno prijavljeni med brezposelnimi in v tem času niso bili vključeni v noben program aktivne politike zaposlovanja.

Javno povabilo in termine sestankov najdete na spletni strani zavoda.

Vir:data.si

Prevara, ki cilja na podjetnike

Med slovenskimi podjetniki se je pojavila izjemno zavajajoča pošta tujega spletnega poslovnega imenika EUROPEAN BUSINESS NUMBER. Gre za nov val zavajajočega vabljenja k vpisu v tuje spletne poslovne imenike. Podjetnik je zaveden, da se prijavlja v brezplačno bazo, kjer bo pridobil številko, ki je nujna za podjetja v EU. Vendar gre v tem primeru za visoko plačljivo storitev.

Podobni načini izkoriščanja in zavajanja obrtnikov so Obrtni zbornici že znani iz preteklosti: European Union Web-register Republic of Slovenia/ EU WEB register Slovenija, Euco Data, European City Guide, Intercable Verlag, Construct Data Verlag, Expo Guide Mehika, Euro Bussines Guide ali World Bussines Guide. Možno je celo, da gre v primeru European Business Number za isto združbo, ki si je nadela novo ime.

Tokratni spletni imenik EUROPEAN BUSINESS NUMBER med uporabniki zbira žrtve na še bolj zavajajoč način češ, da bodo dobili  t.i. EVROPSKO POSLOVNO ŠTEVILKO. V resnici ne gre za številko, ki bi jo podjetnik v Evropi kjerkoli potreboval. Podjetniki ob izpolnjevanju in podpisovanju obrazca praviloma spregledajo drobni tekst na dnu strani. Tako se s svojim podpisom in posredovanjem podatkov pravzaprav zavežejo za 3-letno objavo na portalu poslovnega imenika European Business Number za ceno 677 EUR na leto.

Pred kakršnim koli podpisom in izpolnitvijo podatkov natančno preverite, kaj podpisujete in kaj to za vas pomeni.

• Kaj storiti, če ste podpisali takšen obrazec?

Glede na izkušnje podjetnikov, ki so se obrnili na nas, pri poskusu razdrtja zavajajoče pogodbe na drugi strani naletijo na gluha ušesa, češ “Sami ste si krivi, kaj pa podpisujete stvari, za katere ne veste, kaj so.” Če letnih stroškov oglaševanja ne plačate, vam začnejo pošiljati opomine oz. to v njihovem imenu počne družba za izterjavo. Po naših podatkih noben tak postopek še ni prišel do sodišča.

Smo pa za nasvet povprašali tudi Gospodarsko zbornico Slovenije, ki prav tako že leta opozarja na podobno zavajajoče oglaševanje v poslovnih imenikih. Kot svetujejo svojim članom,  v primerih zavajajočega oglaševanja izdajatelja navedenega imenika pogodba sploh ne nastane, saj ni skladnosti volj obeh strank za sklenitev pravnega posla in potemtakem do soglasja, kot temeljne predpostavke za veljavnost pravnega posla, ne pride. V teh primerih ni soglasja niti o naravi pogodbe, niti o njeni podlagi oziroma predmetu. Iz navedenih razlogov, podpis in žig naslovnika ne pomenita tudi soglasja zavedenega podjetja k naročilu plačljive objave njegovih podatkov v poslovnem imeniku.

Podrobnejšo razlago preberite na strani GZS: https://www.gzs.si/Novice/ArticleID/58377/zavajajoce-oglasevanje-v-poslovnih-imenikih-opozorilo-za-poslovne-subjekte

Vir: www.varninainternetu.si

Delodajalcem se obeta obvezna zaposlitev prekarnih delavcev!

V Sloveniji se v zadnjih letih srečujemo s porastom atipičnih in prekarnih oblik dela. Kršenja in izigravanja zakonodaje na tem področju je veliko, do sedaj pa delovni inšpektorji niso imeli dovolj velikih pooblastil, da bi lahko ustrezno ukrepali.
Državni zbor je letošnjega septembra potrdil Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o inšpekciji dela, ki delovne inšpektorje pooblašča, da delodajalcu, ki krši delovnopravno zakonodajo, lahko odredijo zaposlitev prekarnega delavca.
Prekarnost je pojem, ki označuje negotovo, kratkotrajno, začasno in nizko plačano delovno aktivnost. Delavec delo opravlja na podlagi pogodb civilnega prava, kot sta podjemna in avtorska pogodba, študentsko delo ali delo v okviru statusa samozaposlene osebe. Za nezakonito obliko opravljanja dela gre, če posameznik delo opravlja v podrejenem razmerju in v okoliščinah, v katerih bi po zakonu moral imeti sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, pa mu to ni bilo omogočeno.

Prekarnim oblikam dela je skupno, da njihov namen ni spodbujanje podjetništva, fleksibilnost in delovna svoboda delavcev. Pogosto je izigravanje sistema s strani delodajalcev, ki ne želijo plačevati socialnih prispevkov in težijo k nižanju stroškov dela.

• Prekarno delo škodi delavcem in družbi

Prekarni delavci, ki opravljajo dela redno zaposlenih, so v opravljanje dela na takšen način prisiljeni. Plačilo, ki ga za opravljeno delo prejemajo, je pogosto neprimerno. Prav tako delavci niso upravičeni do plačanega dopusta, regresa, malice, povračila stroškov za prevoz in plačane bolniške odsotnosti.

Socialni prispevki, ki jih delodajalec plača za prekarne delavce, so lahko precej nižji kot tisti, ki jih delodajalec za delavca odvede v rednem delovnem razmerju. Zato je poleg nizke socialne varnosti delavca posledično nižji tudi izkupiček v državni blagajni. To vpliva tudi na širšo družbo, saj je na voljo manj sredstev za javno šolstvo, javno zdravstvo in pokojnine.

O točnem številu prekarnih delavcev podatkov ni. Po statistiki Eurostata, ki spremlja število delavcev, ki imajo z delodajalcem sklenjene pogodbe o delu za določen čas do treh mesecev, Slovenija s 4,5% skoraj dvakrat presega povprečje EU, ki znaša 2,3%.

• Kršitelje odkriva delovna inšpekcija

Inšpektor lahko kršitev delovne zakonodaje ugotovi samo, če  predhodno obstajajo vsi elementi delovnega razmerja. To pomeni, da je za vsak primer posebej potrebno ugotoviti konkretne okoliščine opravljanja dela, upoštevaje samostojnost delavca, njegovo vključenost v delovni proces, naravo opravljanja dela, plačilo in podobno.

Prekarne oblike dela so sicer že danes zakonsko prepovedane. Do sedaj so bila sredstva, s

katerimi bi delavec lahko dosegel sklenitev pogodbe o zaposlitvi omejena, sodni postopki na delovnem sodišču, pa so lahko trajali tudi več let.

Delovna inšpekcija je do spremembe zakonodaje na tem področju zaradi pomanjkanja pooblastil le težko odkrivala in kaznovala kršitelje delovne zakonodaje. Do 21. oktobra letošnjega leta je inšpektor delodajalca, ki je za delo za katerega bi moral nekoga redno zaposliti uporabljal prekarnega delavca, lahko oglobil z globo v višini 3.000 do 20.000 evrov. Hkrati je lahko do odprave kršitev prepovedal nadaljnje sodelovanje delodajalca in delavca. Takšni ukrepi se niso pokazali kot dovolj učinkoviti, zato je bila potrebna dopolnitev zakonodaje.

•  Spremembe na bolje

Septembra se je Državni zbor s potrditvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o inšpekciji dela odločil stopiti na prste delodajalcem, ki z delavcem sodelujejo preko kakšne izmed prekarnih oblik dela. Če bo inšpektor ugotovil kršitve, bo takšnemu delodajalcu lahko odredil, da mora z delavcem skleniti pogodbo za nedoločen čas. V primeru da delodajalec delavca kljub temu ne bi zaposlil, mu grozi kazen od 4.500 do 20.000 evrov.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o inšpekciji dela je na novo uredil 19. člen Zakona o inšpekciji dela, ki ureja razloge, zaradi katerih sme inšpektor v primeru kršitev prepovedati opravljanja dela do odprave nepravilnosti. V kolikor bi inšpekcijski nadzor pokazal da delavec preko pogodbe civilnega prava opravlja delo pod enakimi pogoji kot redno zaposleni, bo inšpektor lahko odredil zaposlitev takšnega delavca.
Delodajalec bo v takšnem primeru primoran prekarnemu delavcu izročiti pisno pogodbo o zaposlitvi, v roku treh delovnih dni po vročeni odločbi. Konkretna pogodba o zaposlitvi pa mora ustrezati dejanskemu stanju dela ki ga delavec opravlja. To pomeni, da mora delavec za delo prejeti ustrezno plačilo vsaj v višini, kot je primerljiva za vrsto dela, ki jo opravlja.
V primeru da delavcu pogodba o zaposlitvi v predpisanem roku ne bi bila vročena, ima delavec možnost zahtevati sodno varstvo v roku 30 dni od poteka roka, oziroma dneva, ko je izvedel za kršitev te pravice.

Vir: mladipodjetnik.si

Višina pokojnine z oktobrom najmanj 500 evrov

Malica: Kakšna je lahko višina nadomestila?

Delodajalec mora delavcu zagotoviti povračilo stroškov za prehrano med delom, za prevoz na delo in z dela ter povračilo stroškov, ki jih ima pri opravljanju določenih del in nalog na službenem potovanju. Kako pa je z nadomestilom za prehrano, če je malica organizirana?

Glede službenih potovanj in napotitev na delo v tujino bodo z letom 2018 začela veljati drugačna pravila. Kljub temu pa še vedno velja, da mora biti povračilo stroškov na službenem potovanju dokumentirano s potnimi nalogi in računi. Potne naloge je zato treba izpolnjevati pravilno in sproti. Potni stroški pa morajo biti zaposlenemu nakazani na njegov transakcijski račun ali izplačani skupaj s plačo. 

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v 130. členu daje delavcu pravico do povračila stroškov v zvezi z delom, višina povračila pa je določena s kolektivnimi pogodbami na ravni dejavnosti. Povračilo stroškov, ki se ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja, pa določa uredba o davčni obravnavi povračila stroškov.

Stroške, ki jih delavcu predstavlja malica, kot tudi vse druge stroške v zvezi z delom, je delodajalec delavcu dolžan povrniti mesečno, in sicer na plačilni dan..

Malica v primeru organizirane prehrane

Dovoljeni neobdavčeni znesek za prehrano med delom znaša 6,12 evra. V primeru, da ima podjetje organizirano brezplačno prehrano za svoje delavce, se v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja torej ne všteva povračilo stroškov prehrane v višini organizirane prehrane. Vendar ne več kot 6,12 evra. Če malica za posameznega delavca znaša manj kot 6,12 evra, bi lahko delodajalec delavcu neobdavčeno izplačal razliko do zneska 6,12 evra. A le, če bi ga k temu zavezoval predpis, denimo kolektivna pogodba.

Na Finančni upravi RS (FURS) ob tem opozarjajo tudi na sodno prakso. Kot navajajo, se stroški v zvezi z delom, sem spada tudi malica, izplačujejo le, če dejansko nastanejo. V primeru organizirane brezplačne prehrane pa praviloma delavcu malica ne predstavlja stroška.

Vir: Data

Ste v novo študijsko leto vstopili brez statusa?

Novo študijsko leto oziroma mesec oktober pa za nekatere pomeni tudi izgubo študentskega statusa. Številni bodo zato iskali zaposlitev, na mestu pa je tudi razmislek o samozaposlitvi.

Registracija s. p. je hitra, brezplačna in enostavna! Rezervirajte si svoj termin na 041 932 334  ali nam pišite na INFO@TAKS.SI

Mladim navadno odličnih poslovnih idej ne manjka. Zato jim lahko ustanovitev podjetja prinese uspeh in potreben zaslužek – ja, tudi študent lahko odpre s.p..  Če ste kljub temu v dvomih, ali je vaša ideja dovolj dobra, da bo požela na trgu uspeh, vabljeni na brezplačno svetovalno urico v Računovodsko hišo TAKS d.o.o.

Če ste v novo študijsko leto vstopili brez statusa in niste zaposleni oziroma samozaposleni, ne smete pozabiti na zavarovanje. Na ustrezno ureditev obveznega in dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ko študenta doleti izguba študentskega statusa, opozarjajo tudi na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).

Ne pozabite poskrbeti na zavarovanje.

Obdavčitev za študente bo ugodnejša

V času študijskih počitnic je stopila v veljavo Odredba o uskladitvi bruto urne postavke za opravljeno uro začasnih in občasnih del. Ta določa, da je minimalni znesek urne postavke za začasno in občasno delo dijakov in študentov povečan na 4,61 evra bruto (prej 4,53 evra bruto).

Novo študijsko leto pa prinaša tudi napovedi za spremembo obdavčitev študentskega dela. Na finančnem ministrstvu namreč predlagajo, da se dvigne posebna osebna olajšava za študente. Na ta način bi študenti in dijaki v enem letu lahko zaslužili 730,67 evrov več, ne da bi se jim to štelo v dohodnino. To je slabih 61 evrov na mesec več kot doslej.

Obdavčitev normirancev ostaja enaka

Vlada je sprejela paket davčnih zakonov. Kot so zapisali, ti prinašajo izboljšave za osebe z nizkimi dohodki, napotene delavce in uporabnike vezanih knjig računov. Obdavčitev normirancev pa v nasprotju s prvotnimi napovedmi ni spremenjena.

Peterico davčnih zakonov je, z nekaj popravki, ki zadevajo predvsem obdavčitev normirancev, vlada zdaj tudi uradno potrdila.

Iz predlogov novel zakonov o dohodnini in o davku od dohodkov pravnih oseb, ki ju bo vlada v državni zbor poslala v obravnavo po nujnem postopku, je razvidno, da obdavčitev normirancev ne bo deležna sprememb.

Sprva se je napovedovalo, da se bo višina normiranih odhodkov znižala s sedanjih 80 odstotkov na 70 oziroma 60 odstotkov. Davek pa bi se izračunaval glede na zavezančevo uvrstitev v dohodninski razred. A teh določil v zakonodajnih predlogih, ki jih je potrdila vlada, ni več.

Pri ugotavljanju davčne osnove od dohodkov iz dejavnosti z upoštevanjem normiranih odhodkov se torej ohranja višina normiranih odhodkov na 80 odstotkov in cedularna 20-odstotna obdavčitev.

Vladni predlog glede normiranih odhodkov vključuje le določbe, s katerimi se vzpostavljajo mehanizmi za omejitev možnosti zlorab.

Zavezanec bo moral izstopiti iz sistema, če bo njegovo povprečje prihodkov dveh zaporednih preteklih davčnih obdobij presegalo znesek 150.000 evrov. V sedanji ureditvi je izstop iz sistema obvezen, če zavezanec dve zaporedni davčni obdobji ne izpolnjuje pogojev za vstop v sistem (sprememba 67.c člena ZDDPO-2). “Zavezanec tako lahko ostane v sistemu, če ima v dveh zaporednih davčnih obdobjih skupno do 300.000 evrov prihodkov, torej kljub prekoračitvi letnih prihodkovnih pragov,” so zapisali na finančnem ministrstvu. Na ta način naj bi bil sistem bolj fleksibilen.

Po novem je določena tudi zgornja absolutna višina priznanih normiranih odhodkov, za ugotavljanje davčne osnove pa se bodo pri ugotavljanju višine prihodkov seštevali prihodki zavezanca in njegovih povezanih oseb.