Spremenjen obrazec REK 1a

Finančna uprava RS opozarja na novi vrsti dohodka na REK 1a obrazcu. Gre za dohodka, povezana z vajeništvom, ki veljata za datume izplačil od 3. decembra 2017 dalje.

Dohodki vajencev

Zakon o vajeništvu (ZVaj), ki se je začel uporabljati 3. decembra 2017, določa znesek vajeniške nagrade v odvisnosti od letnika šolanja. Mesečni znesek vajeniške nagrade ne sme biti nižji od:

• 250 evrov za prvi letnik,
• 300 evrov za drugi letnik in
• 400 evrov za tretji letnik.

Davčno obravnavo nagrad vajencem ureja Zakon o dohodnini (ZDoh-2). Ta med dohodke iz delovnega razmerja, ki se ne vštevajo v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja, uvršča plačila vajencem, dijakom in študentom za obvezno praktično delo, do višine, ki jo določi vlada. In sicer se plačila vajencem ne vštevajo v davčno osnovo dohodka, do višine 250, 300 oziroma 400 evrov.

Vajenci se obvezno zavarujejo za invalidnost in smrt, ki je posledica poškodbe pri delu. Biti pa morajo tudi obvezno zavarovani za poškodbo pri delu in poklicno bolezen. Prispevek se obračuna in plača po stopnji 0,30 odstotka od povprečne bruto plače za mesec oktober predhodnega leta. Navedeni prispevek delodajalci, pri kateri se usposabljajo vajenci, plačujejo mesečno. To zavarovanje velja za vajence, ki se redno ali izredno izobražujejo in niso brezposelni.

Prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (PIZ) se plačuje:

• vajenci na rednem ali izrednem šolanju, ki niso brezposelni in niso delavci: letni pavšal 9,89 evra plača delodajalec, rok je 20. oktober, če je vajenec vpisan do 30. 9., oziroma 20. v mesecu po mesecu vpisa, če je vajenec vpisan po 30. 9.;
• vajenci – brezposelne osebe: mesečni pavšal 6,62 evra plača delodajalec, do 20. dne v mesecu za pretekli mesec;
• vajenci v delovnem razmerju pri drugem delodajalcu: mesečni pavšal 6,62 evra plača delodajalec pri katerem vajenec opravlja delo, do 20. dne v mesecu za pretekli mesec;
• vajenci, ki vajeništvo opravljajo pri delodajalcu, pri katerem so v rednem delovnem razmerju: pavšalni prispevek se ne plača.

Novi vrsti dohodka na REK 1a obrazcu

Na podlagi Zakona o vajeništvu (ZVaj) obrazec REK 1a vsebuje dve vrsti dohodka za poročanje o izplačilu, in sicer:

• Šifra dohodka: 1021 Vajeniška nagrada
• Šifra dohodka: 1022 Prispevek PIZ po 1. alineji 3. odstavka 20. čl. ZPIZ-2 (vajeništvo in obvezna praksa)

Na Fursu so na oddajanje REK obrazcev (REK 1, REK 1a, REK 1b, REK 2) še posebej pozorni. Pred kratkim so zato izvedli poostren nadzor.

Novi vrsti dohodka sta na voljo za testiranje na beta eDavkih. Na Fursu ob tem poudarjajo, da je shema REK 1a obrazca dokončna, da pa bodo dodali posamezne kontrole. Oddaja obrazca REK 1a z novima vrstama dohodkoma bo v produkcijskem okolju eDavkov možna predvidoma od 8. decembra 2017.

Vir: data

Poslovna darila in njihova obdavčitev

Konec koledarskega leta je čas, ko tudi podjetja obdarujejo svoje zaposlene in poslovne partnerje. Kako so poslovna darila obdavčena in kdaj pri zaposlenih štejejo za obdavčljiv dohodek?

Poslovna darila za zaposlene

 
Če se delodajalec odloči, da bo svojim zaposlenim (tudi nekdanjim ali bodočim zaposlenim) in/ali njihovim družinskim članom ob koncu leta podaril poslovna darila, se ta štejejo za boniteto. Te so obdavčene kot dohodek iz zaposlitve v skladu z Zakonom o dohodnini (ZDoh-2).

 

Boniteta se obračuna tako pri darilih v zvezi z delovnim razmerjem kot tudi pri darilih v zvezi z drugim pogodbenim razmerjem (na primer podjemna pogodba, avtorska pogodba). Poleg tega se boniteta obračuna ne glede na to, ali gre za proizvod, storitev ali ugodnost v naravi.

Izjema so poslovna darila oziroma bonitete, ki jih delodajalec občasno podari svojemu zaposlenemu, ki je v rednem delovnem razmerju, če njihova vrednost v enem mesecu ne preseže 15 evrov. V tem primeru se bonitete ne vključujejo v davčno osnovo delavca.

Posebna določila veljajo tudi za decembrsko obdarovanje otrok (do starosti 15 let). V kolikor delodajalec delojemalcu v mesecu decembru da darilo za otroka, katerega vrednost ne presega 42 evrov, se vrednost tega darila ne všteva v davčno osnovo zaposlenega. Tako dana darila so za podjetje tudi davčno priznan odhodek.

 

Darila za druge fizične osebe

Če podjetje obdari katerokoli drugo fizično osebo, ki ni njegov zaposleni, se to po Zakonu o dohodnini obdavči kot drug dohodek. Pri tem se v davčno osnovo ne všteva posameznega darila, če njegova vrednost ne presega 42 evrov. Oziroma, če skupna vrednost vseh daril, prejetih v davčnem letu od istega darovalca, ne presega 84 evrov.

Če darilo presega navedena zneska, mora podjetje – pravna oseba ali fizična oseba z dejavnostjo – za prejemnika darila obračunati in plačati akontacijo dohodnine v višini 25 odstotkov.

Prav tako niso obdavčenega darila, ki jih da pravna oseba fizični osebi pri nakupu blaga ali storitev v obliki priložnostnega prejema dodatnega blaga ali storitve (promocijska darila). Vendar le v primeru, če je taka ugodnost dostopna vsem strankam pod enakimi pogoji in ni v zvezi z zaposlitvijo ali dejavnostjo fizične osebe.

Darila za poslovne partnerje

Za poslovne partnerje štejejo pravne in fizične osebe, s katerimi davčni zavezanec poslovno sodeluje oziroma je ali bo sodeloval. Poslovna darila, ki jim jih podjetje nameni, se obravnavajo kot darila za druge fizične osebe, ki niso zaposleni.

Se pa poslovna darila, namenjena poslovnim partnerjem, davčno obravnavajo kot reprezentanca. V skladu z Zakonom od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2) se strošek reprezentance šteje v davčno priznan odhodek v višini 50 odstotkov. To pa ne velja le za poslovna darila. Ampak tudi za stroške pogostitve in zabave ob poslovnih stikih podjetnika s poslovnimi partnerji.

 

Poslovna darila manjših vrednosti

Pri poslovnih darilih pa moramo upoštevati tudi določila Zakona o davku na dodano vrednost(ZDDV-1), ki opredeljuje t.i. darila manjših vrednosti.

Za dobavo blaga, opravljeno za plačilo, se ne šteje:

• brezplačno dajanje poslovnih vzorcev v razumnih količinah kupcem ali bodočim kupcem, če jih ti ne dajo v prodajo oziroma so v takšni obliki, da ni mogoče, da se prodajajo;
• dajanje daril manjših vrednosti v okviru opravljanja dejavnosti davčnega zavezanca, če se dajejo le občasno in če se ne dajejo istim osebam. Za darila manjših vrednosti se štejejo darila v vrednosti 20 evrov.

Za poslovna darila manjših vrednosti podjetje ne obračuna DDV, čeprav je ob nabavi uveljavilo odbitek DDV. Na Finančni upravi RS opozarjajo, da morajo biti pri tem izpolnjeni tudi vsi drugi pogoji. In sicer ne sme biti protidobave blaga ali storitve s strani prejemnika darila, vrednost je omejena na 20 evrov, darilo se daje v okviru opravljanja dejavnosti prejemnika, občasno in ne vedno istim osebam. Priporočajo tudi, da davčni zavezanec o danih darilih vodi evidenco.

VIR: www.data.si

BNI Teden ženskega podjetništva

Kot članica podjetniške BNI skupine Morje, kjer si podjetniki pomagamo do novih poslov, vas z veseljem vabim, da se nam pridružite na našem rednem tedenskem sestanku v tednu, ko bomo še posebej spodbujali žensko podjetništvo.

Vabljene ste vse inovativne in proaktivne podjetnice, ki iščete nove stranke in si želite podjetniške rasti. Na sestanku boste lahko predstavile sebe in svoj posel, hkrati pa boste dobile odlično priložnost za mreženje in iskanje novih poslovnih kontaktov. Podatki o sestanku so spodaj, vljudno vas prosim za  vašo potrditev na spodnji email. Veselim se srečanja z vami! Skupaj smo močnejše!

Javna dela 2018

Na Zavodu za zaposlovanje so objavili javno povabilo za izbor programov javnih del za leto 2018. Za njihovo izvedbo je namenjenih 25 milijonov evrov, v programe pa naj bi se vključilo predvidoma 4.500 dolgotrajno brezposelnih. Neprofitni delodajalci lahko ponudbo za javna dela oddate od 10. novembra 2017 dalje.

Javna dela potekajo v okviru aktivne politike zaposlovanja. Namenjena so predvsem spodbujanju socialne in delovne vključenosti ranljivih skupin brezposelnih, izboljšanju njihovih veščin in zaposlitvenih možnosti.

Brezposelni se sicer lahko trajno zaposlijo v lastnem podjetju. Registracija podjetja prinaša marsikatero prednost. Kakšne so te prednosti in katere so morebitne negativne plati tovrstne oblike dela, pa vam lahko razložimo v srečanju, katerega si rezervirajte v podjetju TAKS d.o.o. 

Javno povabilo omogoča neprofitnim delodajalcem sofinanciranje stroškov zaposlitve brezposelnih v programih javnih del. Za neprofitne delodajalce se štejejo vsi tisti delodajalci, ki imajo z zakonodajo ali v ustanovitvenem aktu določen nepridobitni značaj. Oziroma imajo v svojem ustanovitvenem aktu določilo, da vračajo dobiček v osnovno dejavnost in ga ne delijo. Neprofitni delodajalci so tudi tisti, katerih (so)ustanovitelj ali večinski lastnik je občina ali državna institucija ter socialna podjetja.

Programi se lahko izvajajo na področjih socialnega varstva, vzgoje in izobraževanja, kulture, okolja in prostora, kmetijstva in na drugih sorodnih področjih. Izvajalci oddajo ponudbo za program javnega dela na območno službo zavoda, v kateri se bo program izvajal.  Čas za to imajo do 10. novembra 2017 do porabe razpoložljivih sredstev, oziroma najkasneje do 30. aprila 2018.

• Razporeditev sredstev za javna dela

Za javna dela je v prihodnjem letu načrtovanih 25 milijonov evrov, ki jih zagotavlja Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti iz slovenskega proračuna. Sredstva bodo razdeljena v tri sklope:

1. sklop – socialnovarstveni programi;
2. sklop – progami za vključitev brezposelnih s I. do IV. ravnjo izobrazbe;
3. sklop – programi drugih področij iz Kataloga programov javnih del 2018.

• Komu so javna dela namenjena?

V javna dela se bodo lahko vključevali dolgotrajno brezposelni, ki so več kot eno leto neprekinjeno prijavljeni v evidenci brezposelnih. Pri tem bodo imeli prednost tisti, ki so več kot dve leti neprekinjeno prijavljeni med brezposelnimi in v tem času niso bili vključeni v noben program aktivne politike zaposlovanja.

Javno povabilo in termine sestankov najdete na spletni strani zavoda.

Vir:data.si

Prevara, ki cilja na podjetnike

Med slovenskimi podjetniki se je pojavila izjemno zavajajoča pošta tujega spletnega poslovnega imenika EUROPEAN BUSINESS NUMBER. Gre za nov val zavajajočega vabljenja k vpisu v tuje spletne poslovne imenike. Podjetnik je zaveden, da se prijavlja v brezplačno bazo, kjer bo pridobil številko, ki je nujna za podjetja v EU. Vendar gre v tem primeru za visoko plačljivo storitev.

Podobni načini izkoriščanja in zavajanja obrtnikov so Obrtni zbornici že znani iz preteklosti: European Union Web-register Republic of Slovenia/ EU WEB register Slovenija, Euco Data, European City Guide, Intercable Verlag, Construct Data Verlag, Expo Guide Mehika, Euro Bussines Guide ali World Bussines Guide. Možno je celo, da gre v primeru European Business Number za isto združbo, ki si je nadela novo ime.

Tokratni spletni imenik EUROPEAN BUSINESS NUMBER med uporabniki zbira žrtve na še bolj zavajajoč način češ, da bodo dobili  t.i. EVROPSKO POSLOVNO ŠTEVILKO. V resnici ne gre za številko, ki bi jo podjetnik v Evropi kjerkoli potreboval. Podjetniki ob izpolnjevanju in podpisovanju obrazca praviloma spregledajo drobni tekst na dnu strani. Tako se s svojim podpisom in posredovanjem podatkov pravzaprav zavežejo za 3-letno objavo na portalu poslovnega imenika European Business Number za ceno 677 EUR na leto.

Pred kakršnim koli podpisom in izpolnitvijo podatkov natančno preverite, kaj podpisujete in kaj to za vas pomeni.

• Kaj storiti, če ste podpisali takšen obrazec?

Glede na izkušnje podjetnikov, ki so se obrnili na nas, pri poskusu razdrtja zavajajoče pogodbe na drugi strani naletijo na gluha ušesa, češ “Sami ste si krivi, kaj pa podpisujete stvari, za katere ne veste, kaj so.” Če letnih stroškov oglaševanja ne plačate, vam začnejo pošiljati opomine oz. to v njihovem imenu počne družba za izterjavo. Po naših podatkih noben tak postopek še ni prišel do sodišča.

Smo pa za nasvet povprašali tudi Gospodarsko zbornico Slovenije, ki prav tako že leta opozarja na podobno zavajajoče oglaševanje v poslovnih imenikih. Kot svetujejo svojim članom,  v primerih zavajajočega oglaševanja izdajatelja navedenega imenika pogodba sploh ne nastane, saj ni skladnosti volj obeh strank za sklenitev pravnega posla in potemtakem do soglasja, kot temeljne predpostavke za veljavnost pravnega posla, ne pride. V teh primerih ni soglasja niti o naravi pogodbe, niti o njeni podlagi oziroma predmetu. Iz navedenih razlogov, podpis in žig naslovnika ne pomenita tudi soglasja zavedenega podjetja k naročilu plačljive objave njegovih podatkov v poslovnem imeniku.

Podrobnejšo razlago preberite na strani GZS: https://www.gzs.si/Novice/ArticleID/58377/zavajajoce-oglasevanje-v-poslovnih-imenikih-opozorilo-za-poslovne-subjekte

Vir: www.varninainternetu.si

Delodajalcem se obeta obvezna zaposlitev prekarnih delavcev!

V Sloveniji se v zadnjih letih srečujemo s porastom atipičnih in prekarnih oblik dela. Kršenja in izigravanja zakonodaje na tem področju je veliko, do sedaj pa delovni inšpektorji niso imeli dovolj velikih pooblastil, da bi lahko ustrezno ukrepali.
Državni zbor je letošnjega septembra potrdil Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o inšpekciji dela, ki delovne inšpektorje pooblašča, da delodajalcu, ki krši delovnopravno zakonodajo, lahko odredijo zaposlitev prekarnega delavca.
Prekarnost je pojem, ki označuje negotovo, kratkotrajno, začasno in nizko plačano delovno aktivnost. Delavec delo opravlja na podlagi pogodb civilnega prava, kot sta podjemna in avtorska pogodba, študentsko delo ali delo v okviru statusa samozaposlene osebe. Za nezakonito obliko opravljanja dela gre, če posameznik delo opravlja v podrejenem razmerju in v okoliščinah, v katerih bi po zakonu moral imeti sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, pa mu to ni bilo omogočeno.

Prekarnim oblikam dela je skupno, da njihov namen ni spodbujanje podjetništva, fleksibilnost in delovna svoboda delavcev. Pogosto je izigravanje sistema s strani delodajalcev, ki ne želijo plačevati socialnih prispevkov in težijo k nižanju stroškov dela.

• Prekarno delo škodi delavcem in družbi

Prekarni delavci, ki opravljajo dela redno zaposlenih, so v opravljanje dela na takšen način prisiljeni. Plačilo, ki ga za opravljeno delo prejemajo, je pogosto neprimerno. Prav tako delavci niso upravičeni do plačanega dopusta, regresa, malice, povračila stroškov za prevoz in plačane bolniške odsotnosti.

Socialni prispevki, ki jih delodajalec plača za prekarne delavce, so lahko precej nižji kot tisti, ki jih delodajalec za delavca odvede v rednem delovnem razmerju. Zato je poleg nizke socialne varnosti delavca posledično nižji tudi izkupiček v državni blagajni. To vpliva tudi na širšo družbo, saj je na voljo manj sredstev za javno šolstvo, javno zdravstvo in pokojnine.

O točnem številu prekarnih delavcev podatkov ni. Po statistiki Eurostata, ki spremlja število delavcev, ki imajo z delodajalcem sklenjene pogodbe o delu za določen čas do treh mesecev, Slovenija s 4,5% skoraj dvakrat presega povprečje EU, ki znaša 2,3%.

• Kršitelje odkriva delovna inšpekcija

Inšpektor lahko kršitev delovne zakonodaje ugotovi samo, če  predhodno obstajajo vsi elementi delovnega razmerja. To pomeni, da je za vsak primer posebej potrebno ugotoviti konkretne okoliščine opravljanja dela, upoštevaje samostojnost delavca, njegovo vključenost v delovni proces, naravo opravljanja dela, plačilo in podobno.

Prekarne oblike dela so sicer že danes zakonsko prepovedane. Do sedaj so bila sredstva, s

katerimi bi delavec lahko dosegel sklenitev pogodbe o zaposlitvi omejena, sodni postopki na delovnem sodišču, pa so lahko trajali tudi več let.

Delovna inšpekcija je do spremembe zakonodaje na tem področju zaradi pomanjkanja pooblastil le težko odkrivala in kaznovala kršitelje delovne zakonodaje. Do 21. oktobra letošnjega leta je inšpektor delodajalca, ki je za delo za katerega bi moral nekoga redno zaposliti uporabljal prekarnega delavca, lahko oglobil z globo v višini 3.000 do 20.000 evrov. Hkrati je lahko do odprave kršitev prepovedal nadaljnje sodelovanje delodajalca in delavca. Takšni ukrepi se niso pokazali kot dovolj učinkoviti, zato je bila potrebna dopolnitev zakonodaje.

•  Spremembe na bolje

Septembra se je Državni zbor s potrditvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o inšpekciji dela odločil stopiti na prste delodajalcem, ki z delavcem sodelujejo preko kakšne izmed prekarnih oblik dela. Če bo inšpektor ugotovil kršitve, bo takšnemu delodajalcu lahko odredil, da mora z delavcem skleniti pogodbo za nedoločen čas. V primeru da delodajalec delavca kljub temu ne bi zaposlil, mu grozi kazen od 4.500 do 20.000 evrov.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o inšpekciji dela je na novo uredil 19. člen Zakona o inšpekciji dela, ki ureja razloge, zaradi katerih sme inšpektor v primeru kršitev prepovedati opravljanja dela do odprave nepravilnosti. V kolikor bi inšpekcijski nadzor pokazal da delavec preko pogodbe civilnega prava opravlja delo pod enakimi pogoji kot redno zaposleni, bo inšpektor lahko odredil zaposlitev takšnega delavca.
Delodajalec bo v takšnem primeru primoran prekarnemu delavcu izročiti pisno pogodbo o zaposlitvi, v roku treh delovnih dni po vročeni odločbi. Konkretna pogodba o zaposlitvi pa mora ustrezati dejanskemu stanju dela ki ga delavec opravlja. To pomeni, da mora delavec za delo prejeti ustrezno plačilo vsaj v višini, kot je primerljiva za vrsto dela, ki jo opravlja.
V primeru da delavcu pogodba o zaposlitvi v predpisanem roku ne bi bila vročena, ima delavec možnost zahtevati sodno varstvo v roku 30 dni od poteka roka, oziroma dneva, ko je izvedel za kršitev te pravice.

Vir: mladipodjetnik.si

Višina pokojnine z oktobrom najmanj 500 evrov

Malica: Kakšna je lahko višina nadomestila?

Delodajalec mora delavcu zagotoviti povračilo stroškov za prehrano med delom, za prevoz na delo in z dela ter povračilo stroškov, ki jih ima pri opravljanju določenih del in nalog na službenem potovanju. Kako pa je z nadomestilom za prehrano, če je malica organizirana?

Glede službenih potovanj in napotitev na delo v tujino bodo z letom 2018 začela veljati drugačna pravila. Kljub temu pa še vedno velja, da mora biti povračilo stroškov na službenem potovanju dokumentirano s potnimi nalogi in računi. Potne naloge je zato treba izpolnjevati pravilno in sproti. Potni stroški pa morajo biti zaposlenemu nakazani na njegov transakcijski račun ali izplačani skupaj s plačo. 

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v 130. členu daje delavcu pravico do povračila stroškov v zvezi z delom, višina povračila pa je določena s kolektivnimi pogodbami na ravni dejavnosti. Povračilo stroškov, ki se ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja, pa določa uredba o davčni obravnavi povračila stroškov.

Stroške, ki jih delavcu predstavlja malica, kot tudi vse druge stroške v zvezi z delom, je delodajalec delavcu dolžan povrniti mesečno, in sicer na plačilni dan..

Malica v primeru organizirane prehrane

Dovoljeni neobdavčeni znesek za prehrano med delom znaša 6,12 evra. V primeru, da ima podjetje organizirano brezplačno prehrano za svoje delavce, se v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja torej ne všteva povračilo stroškov prehrane v višini organizirane prehrane. Vendar ne več kot 6,12 evra. Če malica za posameznega delavca znaša manj kot 6,12 evra, bi lahko delodajalec delavcu neobdavčeno izplačal razliko do zneska 6,12 evra. A le, če bi ga k temu zavezoval predpis, denimo kolektivna pogodba.

Na Finančni upravi RS (FURS) ob tem opozarjajo tudi na sodno prakso. Kot navajajo, se stroški v zvezi z delom, sem spada tudi malica, izplačujejo le, če dejansko nastanejo. V primeru organizirane brezplačne prehrane pa praviloma delavcu malica ne predstavlja stroška.

Vir: Data

Ste v novo študijsko leto vstopili brez statusa?

Novo študijsko leto oziroma mesec oktober pa za nekatere pomeni tudi izgubo študentskega statusa. Številni bodo zato iskali zaposlitev, na mestu pa je tudi razmislek o samozaposlitvi.

Registracija s. p. je hitra, brezplačna in enostavna! Rezervirajte si svoj termin na 041 932 334  ali nam pišite na INFO@TAKS.SI

Mladim navadno odličnih poslovnih idej ne manjka. Zato jim lahko ustanovitev podjetja prinese uspeh in potreben zaslužek – ja, tudi študent lahko odpre s.p..  Če ste kljub temu v dvomih, ali je vaša ideja dovolj dobra, da bo požela na trgu uspeh, vabljeni na brezplačno svetovalno urico v Računovodsko hišo TAKS d.o.o.

Če ste v novo študijsko leto vstopili brez statusa in niste zaposleni oziroma samozaposleni, ne smete pozabiti na zavarovanje. Na ustrezno ureditev obveznega in dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ko študenta doleti izguba študentskega statusa, opozarjajo tudi na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).

Ne pozabite poskrbeti na zavarovanje.

Obdavčitev za študente bo ugodnejša

V času študijskih počitnic je stopila v veljavo Odredba o uskladitvi bruto urne postavke za opravljeno uro začasnih in občasnih del. Ta določa, da je minimalni znesek urne postavke za začasno in občasno delo dijakov in študentov povečan na 4,61 evra bruto (prej 4,53 evra bruto).

Novo študijsko leto pa prinaša tudi napovedi za spremembo obdavčitev študentskega dela. Na finančnem ministrstvu namreč predlagajo, da se dvigne posebna osebna olajšava za študente. Na ta način bi študenti in dijaki v enem letu lahko zaslužili 730,67 evrov več, ne da bi se jim to štelo v dohodnino. To je slabih 61 evrov na mesec več kot doslej.

Obdavčitev normirancev ostaja enaka

Vlada je sprejela paket davčnih zakonov. Kot so zapisali, ti prinašajo izboljšave za osebe z nizkimi dohodki, napotene delavce in uporabnike vezanih knjig računov. Obdavčitev normirancev pa v nasprotju s prvotnimi napovedmi ni spremenjena.

Peterico davčnih zakonov je, z nekaj popravki, ki zadevajo predvsem obdavčitev normirancev, vlada zdaj tudi uradno potrdila.

Iz predlogov novel zakonov o dohodnini in o davku od dohodkov pravnih oseb, ki ju bo vlada v državni zbor poslala v obravnavo po nujnem postopku, je razvidno, da obdavčitev normirancev ne bo deležna sprememb.

Sprva se je napovedovalo, da se bo višina normiranih odhodkov znižala s sedanjih 80 odstotkov na 70 oziroma 60 odstotkov. Davek pa bi se izračunaval glede na zavezančevo uvrstitev v dohodninski razred. A teh določil v zakonodajnih predlogih, ki jih je potrdila vlada, ni več.

Pri ugotavljanju davčne osnove od dohodkov iz dejavnosti z upoštevanjem normiranih odhodkov se torej ohranja višina normiranih odhodkov na 80 odstotkov in cedularna 20-odstotna obdavčitev.

Vladni predlog glede normiranih odhodkov vključuje le določbe, s katerimi se vzpostavljajo mehanizmi za omejitev možnosti zlorab.

Zavezanec bo moral izstopiti iz sistema, če bo njegovo povprečje prihodkov dveh zaporednih preteklih davčnih obdobij presegalo znesek 150.000 evrov. V sedanji ureditvi je izstop iz sistema obvezen, če zavezanec dve zaporedni davčni obdobji ne izpolnjuje pogojev za vstop v sistem (sprememba 67.c člena ZDDPO-2). “Zavezanec tako lahko ostane v sistemu, če ima v dveh zaporednih davčnih obdobjih skupno do 300.000 evrov prihodkov, torej kljub prekoračitvi letnih prihodkovnih pragov,” so zapisali na finančnem ministrstvu. Na ta način naj bi bil sistem bolj fleksibilen.

Po novem je določena tudi zgornja absolutna višina priznanih normiranih odhodkov, za ugotavljanje davčne osnove pa se bodo pri ugotavljanju višine prihodkov seštevali prihodki zavezanca in njegovih povezanih oseb.

Novosti za kmete pri plačilu socialnih prispevkov

Od januarja 2018 bodo tudi kmetje prejemali predizpolnjene obračune prispevkov za socialno varnost elektronsko prek eDavkov.

Finančna Uprava RS od 1. januarja 2018 za plačilo prispevkov za socialno varnost kmetom ne bo več pošiljala izpolnjenih plačilnih nalogov oziroma položnic. Po novem bo Finančna uprava RS predizpolnjene obračune prispevkov za socialno varnost vročala elektronsko prek portala eDavki tudi kmetom, kot z začetkom leta 2017 že velja za samozaposlene osebe in družbenike.

Obračunavanje prispevkov za socialno varnost po 1. januarju 2018

Na podlagi spremembe Zakona o davčnem postopku – ZDavP-2J bo za leto 2018 Finančna uprava RS sestavljala predizpolnjene obračune prispevkov za socialno varnost (POPSV) tudi za kmete in jim jih vročala elektronsko prek portala eDavki najpozneje do 10. v mesecu za pretekli mese

c. Zavezancem pa ne bo več pošiljala položnic oz. plačilnih nalogov (UPN) po pošti. Kmetje bodo morali sami izpolnjevati UPN in izračunane prispevke za socialno varnost plačati pri ponudnikih plačilnih storitev (npr. na banki, pošti, spletni banki itd.) na transakcijske račune, navedene v POPSV. Prispevki za socialno varnost morajo biti plačani najpozneje do 20. v mesecu za pretekli mesec.

Prvič bo Finančna uprava RS za kmete pripravila POPSV za mesec januar 2018 in ga vročila elektronsko prek portala eDavki najpozneje do 10. februarja 2018. Prispevki za socialno varnost za mesec januar 2018 morajo biti plačani najpozneje do 20. februarja 2018.

Podrobnejše informacije najdete v zloženki Novosti za kmete pri obračunavanju in plačilu prispevkov za socialno varnost

eDavki

Za pregledovanje in morebitno popravljanje podatkov v POPSV si je treba zagotoviti vstop v eDavke. Portal eDavki omogočajo udobno, preprosto in varno izpolnjevanje ter oddajanje davčnih obrazcev z uporabnikovega računalnika od doma. eDavke lahko kmetje uporabljajo sami ali pa za poslovanje prek sistema eDavki določijo pooblaščenca, ki obveznosti opravi namesto njih (denimo računovodski servis, kmetijski zavod …). FURS poziva, naj to uredijo čim prej oziroma najpozneje do 10. februarja 2018.

Podrobnejše informacije o eDavkih, o registraciji, kaj potrebujete ob prvi prijavi itd.

Vir: FURS

eVročanje: če še niste, potem si preko eDavkov uredite obveščanje na svoj elektronski naslov

Doslej si je obveščanje preko elektronske pošte uredila manj kot tretjina zavezancev.

Seznam dokumentov, ki se vročajo elektronsko, je vse daljši. Objavljen je na spletni strani FURS. Pravnim osebam in fizičnim osebam z dejavnostjo se dokumenti obvezno vročajo elektronsko, fizičnim osebam pa le, če so prostovoljno vključene v sistem eVročanje. Gre za zelo pomembne akte, zato vse davčne zavezance pozivamo, da (če še niso) uredijo vse potrebno za uspešno prejemanje elektronsko vročenih dokumentov.

Sporočite svoj elektronski naslov:

Davčne zavezance pozivamo, da za namen dodatnega obveščanja o prejemu dokumenta preko portala eDavki sporočijo svoj elektronski naslov. To je posebej koristno v tistih primerih, ko v imenu zavezanca dostopa do eDavkov zgolj pooblaščenec, saj zavezanec v teh primerih ne more sam prevzeti dokumenta. Če so elektronski naslov doslej že sporočili npr. za namene eOpominjanja, jim ga ni treba ponovno sporočati. Elektronski naslov je potrebno sporočiti prek portala eDavki z obrazcem eVročanje-POS.

Če zavezanec ne sporoči svoj elektronski naslov, se mu lahko zgodi, da ne bo seznanjen z vročitvijo dokumenta v eDavke. Na ta način lahko zamudi kakšen pomemben rok, kot npr. rok za pritožbo. eVročitev se namreč šteje za opravljeno z dnem, ko naslovnik v portalu eDavki prevzame dokument z elektronskim podpisom vročilnice. Če ga ne prevzame v 15 dneh, velja vročitev za opravljeno z dnem preteka tega roka (fikcija vročitve).

Statistični podatek:

Od 286.598 zavezancev, ki jim FURS dokumente vroča elektronsko prek sistema eDavki, jih ima trenutno le 81.700 (28,5 %) urejeno elektronsko pošto za obveščanje.

Podrobnejše informacije v zvezi s tem so objavljene na spletni strani: http://www.fu.gov.si/davki_in_druge_dajatve/poslovanje_z_nami/e_vrocanje/

Odnosi z javnostmi,

Finančna uprava RS

Vir: GZS