petek, 08. december 2017

Spremenjen obrazec REK 1a



Finančna uprava RS opozarja na novi vrsti dohodka na REK 1a obrazcu. Gre za dohodka, povezana z vajeništvom, ki veljata za datume izplačil od 3. decembra 2017 dalje.

Dohodki vajencev

Zakon o vajeništvu (ZVaj), ki se je začel uporabljati 3. decembra 2017, določa znesek vajeniške nagrade v odvisnosti od letnika šolanja. Mesečni znesek vajeniške nagrade ne sme biti nižji od:
  • 250 evrov za prvi letnik,
  • 300 evrov za drugi letnik in
  • 400 evrov za tretji letnik.
Davčno obravnavo nagrad vajencem ureja Zakon o dohodnini (ZDoh-2). Ta med dohodke iz delovnega razmerja, ki se ne vštevajo v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja, uvršča plačila vajencem, dijakom in študentom za obvezno praktično delo, do višine, ki jo določi vlada. In sicer se plačila vajencem ne vštevajo v davčno osnovo dohodka, do višine 250, 300 oziroma 400 evrov.
Vajenci se obvezno zavarujejo za invalidnost in smrt, ki je posledica poškodbe pri delu. Biti pa morajo tudi obvezno zavarovani za poškodbo pri delu in poklicno bolezen. Prispevek se obračuna in plača po stopnji 0,30 odstotka od povprečne bruto plače za mesec oktober predhodnega leta. Navedeni prispevek delodajalci, pri kateri se usposabljajo vajenci, plačujejo mesečno. To zavarovanje velja za vajence, ki se redno ali izredno izobražujejo in niso brezposelni.
Prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (PIZ) se plačuje:
  • vajenci na rednem ali izrednem šolanju, ki niso brezposelni in niso delavci: letni pavšal 9,89 evra plača delodajalec, rok je 20. oktober, če je vajenec vpisan do 30. 9., oziroma 20. v mesecu po mesecu vpisa, če je vajenec vpisan po 30. 9.;
  • vajenci – brezposelne osebe: mesečni pavšal 6,62 evra plača delodajalec, do 20. dne v mesecu za pretekli mesec;
  • vajenci v delovnem razmerju pri drugem delodajalcu: mesečni pavšal 6,62 evra plača delodajalec pri katerem vajenec opravlja delo, do 20. dne v mesecu za pretekli mesec;
  • vajenci, ki vajeništvo opravljajo pri delodajalcu, pri katerem so v rednem delovnem razmerju: pavšalni prispevek se ne plača.

Novi vrsti dohodka na REK 1a obrazcu

Na podlagi Zakona o vajeništvu (ZVaj) obrazec REK 1a vsebuje dve vrsti dohodka za poročanje o izplačilu, in sicer:
  • Šifra dohodka: 1021 Vajeniška nagrada
  • Šifra dohodka: 1022 Prispevek PIZ po 1. alineji 3. odstavka 20. čl. ZPIZ-2 (vajeništvo in obvezna praksa)

Na Fursu so na oddajanje REK obrazcev (REK 1, REK 1a, REK 1b, REK 2) še posebej pozorni. Pred kratkim so zato izvedli poostren nadzor.
Novi vrsti dohodka sta na voljo za testiranje na beta eDavkih. Na Fursu ob tem poudarjajo, da je shema REK 1a obrazca dokončna, da pa bodo dodali posamezne kontrole. Oddaja obrazca REK 1a z novima vrstama dohodkoma bo v produkcijskem okolju eDavkov možna predvidoma od 8. decembra 2017.

Vir: data

Poslovna darila in njihova obdavčitev


Konec koledarskega leta je čas, ko tudi podjetja obdarujejo svoje zaposlene in poslovne partnerje. Kako so poslovna darila obdavčena in kdaj pri zaposlenih štejejo za obdavčljiv dohodek?

Poslovna darila za zaposlene
 
Če se delodajalec odloči, da bo svojim zaposlenim (tudi nekdanjim ali bodočim zaposlenim) in/ali njihovim družinskim članom ob koncu leta podaril poslovna darila, se ta štejejo za boniteto. Te so obdavčene kot dohodek iz zaposlitve v skladu z Zakonom o dohodnini (ZDoh-2).
 
Boniteta se obračuna tako pri darilih v zvezi z delovnim razmerjem kot tudi pri darilih v zvezi z drugim pogodbenim razmerjem (na primer podjemna pogodba, avtorska pogodba). Poleg tega se boniteta obračuna ne glede na to, ali gre za proizvod, storitev ali ugodnost v naravi.

Izjema so poslovna darila oziroma bonitete, ki jih delodajalec občasno podari svojemu zaposlenemu, ki je v rednem delovnem razmerju, če njihova vrednost v enem mesecu ne preseže 15 evrov. V tem primeru se bonitete ne vključujejo v davčno osnovo delavca.

Posebna določila veljajo tudi za decembrsko obdarovanje otrok (do starosti 15 let). V kolikor delodajalec delojemalcu v mesecu decembru da darilo za otroka, katerega vrednost ne presega 42 evrov, se vrednost tega darila ne všteva v davčno osnovo zaposlenega. Tako dana darila so za podjetje tudi davčno priznan odhodek.
 
Darila za druge fizične osebe

Če podjetje obdari katerokoli drugo fizično osebo, ki ni njegov zaposleni, se to po Zakonu o dohodnini obdavči kot drug dohodek. Pri tem se v davčno osnovo ne všteva posameznega darila, če njegova vrednost ne presega 42 evrov. Oziroma, če skupna vrednost vseh daril, prejetih v davčnem letu od istega darovalca, ne presega 84 evrov.

Če darilo presega navedena zneska, mora podjetje – pravna oseba ali fizična oseba z dejavnostjo – za prejemnika darila obračunati in plačati akontacijo dohodnine v višini 25 odstotkov.

Prav tako niso obdavčenega darila, ki jih da pravna oseba fizični osebi pri nakupu blaga ali storitev v obliki priložnostnega prejema dodatnega blaga ali storitve (promocijska darila). Vendar le v primeru, če je taka ugodnost dostopna vsem strankam pod enakimi pogoji in ni v zvezi z zaposlitvijo ali dejavnostjo fizične osebe.



Darila za poslovne partnerje

Za poslovne partnerje štejejo pravne in fizične osebe, s katerimi davčni zavezanec poslovno sodeluje oziroma je ali bo sodeloval. Poslovna darila, ki jim jih podjetje nameni, se obravnavajo kot darila za druge fizične osebe, ki niso zaposleni.

Se pa poslovna darila, namenjena poslovnim partnerjem, davčno obravnavajo kot reprezentanca. V skladu z Zakonom od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2) se strošek reprezentance šteje v davčno priznan odhodek v višini 50 odstotkov. To pa ne velja le za poslovna darila. Ampak tudi za stroške pogostitve in zabave ob poslovnih stikih podjetnika s poslovnimi partnerji.
 
Poslovna darila manjših vrednosti

Pri poslovnih darilih pa moramo upoštevati tudi določila Zakona o davku na dodano vrednost(ZDDV-1), ki opredeljuje t.i. darila manjših vrednosti.

Za dobavo blaga, opravljeno za plačilo, se ne šteje:
  • brezplačno dajanje poslovnih vzorcev v razumnih količinah kupcem ali bodočim kupcem, če jih ti ne dajo v prodajo oziroma so v takšni obliki, da ni mogoče, da se prodajajo;
  • dajanje daril manjših vrednosti v okviru opravljanja dejavnosti davčnega zavezanca, če se dajejo le občasno in če se ne dajejo istim osebam. Za darila manjših vrednosti se štejejo darila v vrednosti 20 evrov.
Za poslovna darila manjših vrednosti podjetje ne obračuna DDV, čeprav je ob nabavi uveljavilo odbitek DDV. Na Finančni upravi RS opozarjajo, da morajo biti pri tem izpolnjeni tudi vsi drugi pogoji. In sicer ne sme biti protidobave blaga ali storitve s strani prejemnika darila, vrednost je omejena na 20 evrov, darilo se daje v okviru opravljanja dejavnosti prejemnika, občasno in ne vedno istim osebam. Priporočajo tudi, da davčni zavezanec o danih darilih vodi evidenco.

VIR: www.data.si