torek, 24. oktober 2017


Delodajalcem se obeta obvezna zaposlitev prekarnih delavcev!

V Sloveniji se v zadnjih letih srečujemo s porastom atipičnih in prekarnih oblik dela. Kršenja in izigravanja zakonodaje na tem področju je veliko, do sedaj pa delovni inšpektorji niso imeli dovolj velikih pooblastil, da bi lahko ustrezno ukrepali.
Državni zbor je letošnjega septembra potrdil Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o inšpekciji dela, ki delovne inšpektorje pooblašča, da delodajalcu, ki krši delovnopravno zakonodajo, lahko odredijo zaposlitev prekarnega delavca.
Prekarnost je pojem, ki označuje negotovo, kratkotrajno, začasno in nizko plačano delovno aktivnost. Delavec delo opravlja na podlagi pogodb civilnega prava, kot sta podjemna in avtorska pogodba, študentsko delo ali delo v okviru statusa samozaposlene osebe. Za nezakonito obliko opravljanja dela gre, če posameznik delo opravlja v podrejenem razmerju in v okoliščinah, v katerih bi po zakonu moral imeti sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, pa mu to ni bilo omogočeno.
Prekarnim oblikam dela je skupno, da njihov namen ni spodbujanje podjetništva, fleksibilnost in delovna svoboda delavcev. Pogosto je izigravanje sistema s strani delodajalcev, ki ne želijo plačevati socialnih prispevkov in težijo k nižanju stroškov dela.

  • Prekarno delo škodi delavcem in družbi

Prekarni delavci, ki opravljajo dela redno zaposlenih, so v opravljanje dela na takšen način prisiljeni. Plačilo, ki ga za opravljeno delo prejemajo, je pogosto neprimerno. Prav tako delavci niso upravičeni do plačanega dopusta, regresa, malice, povračila stroškov za prevoz in plačane bolniške odsotnosti.

Socialni prispevki, ki jih delodajalec plača za prekarne delavce, so lahko precej nižji kot tisti, ki jih delodajalec za delavca odvede v rednem delovnem razmerju. Zato je poleg nizke socialne varnosti delavca posledično nižji tudi izkupiček v državni blagajni. To vpliva tudi na širšo družbo, saj je na voljo manj sredstev za javno šolstvo, javno zdravstvo in pokojnine.

O točnem številu prekarnih delavcev podatkov ni. Po statistiki Eurostata, ki spremlja število delavcev, ki imajo z delodajalcem sklenjene pogodbe o delu za določen čas do treh mesecev, Slovenija s 4,5% skoraj dvakrat presega povprečje EU, ki znaša 2,3%.

  • Kršitelje odkriva delovna inšpekcija

Inšpektor lahko kršitev delovne zakonodaje ugotovi samo, če  predhodno obstajajo vsi elementi delovnega razmerja. To pomeni, da je za vsak primer posebej potrebno ugotoviti konkretne okoliščine opravljanja dela, upoštevaje samostojnost delavca, njegovo vključenost v delovni proces, naravo opravljanja dela, plačilo in podobno.

Prekarne oblike dela so sicer že danes zakonsko prepovedane. Do sedaj so bila sredstva, s

katerimi bi delavec lahko dosegel sklenitev pogodbe o zaposlitvi omejena, sodni postopki na delovnem sodišču, pa so lahko trajali tudi več let.


Delovna inšpekcija je do spremembe zakonodaje na tem področju zaradi pomanjkanja pooblastil le težko odkrivala in kaznovala kršitelje delovne zakonodaje. Do 21. oktobra letošnjega leta je inšpektor delodajalca, ki je za delo za katerega bi moral nekoga redno zaposliti uporabljal prekarnega delavca, lahko oglobil z globo v višini 3.000 do 20.000 evrov. Hkrati je lahko do odprave kršitev prepovedal nadaljnje sodelovanje delodajalca in delavca. Takšni ukrepi se niso pokazali kot dovolj učinkoviti, zato je bila potrebna dopolnitev zakonodaje.

  •  Spremembe na bolje

Septembra se je Državni zbor s potrditvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o inšpekciji dela odločil stopiti na prste delodajalcem, ki z delavcem sodelujejo preko kakšne izmed prekarnih oblik dela. Če bo inšpektor ugotovil kršitve, bo takšnemu delodajalcu lahko odredil, da mora z delavcem skleniti pogodbo za nedoločen čas. V primeru da delodajalec delavca kljub temu ne bi zaposlil, mu grozi kazen od 4.500 do 20.000 evrov.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o inšpekciji dela je na novo uredil 19. člen Zakona o inšpekciji dela, ki ureja razloge, zaradi katerih sme inšpektor v primeru kršitev prepovedati opravljanja dela do odprave nepravilnosti. V kolikor bi inšpekcijski nadzor pokazal da delavec preko pogodbe civilnega prava opravlja delo pod enakimi pogoji kot redno zaposleni, bo inšpektor lahko odredil zaposlitev takšnega delavca.
Delodajalec bo v takšnem primeru primoran prekarnemu delavcu izročiti pisno pogodbo o zaposlitvi, v roku treh delovnih dni po vročeni odločbi. Konkretna pogodba o zaposlitvi pa mora ustrezati dejanskemu stanju dela ki ga delavec opravlja. To pomeni, da mora delavec za delo prejeti ustrezno plačilo vsaj v višini, kot je primerljiva za vrsto dela, ki jo opravlja.
V primeru da delavcu pogodba o zaposlitvi v predpisanem roku ne bi bila vročena, ima delavec možnost zahtevati sodno varstvo v roku 30 dni od poteka roka, oziroma dneva, ko je izvedel za kršitev te pravice.

Vir: mladipodjetnik.si

Ni komentarjev:

Objavite komentar