Delodajalcem se obeta obvezna zaposlitev prekarnih delavcev!

V Sloveniji se v zadnjih letih srečujemo s porastom atipičnih in prekarnih oblik dela. Kršenja in izigravanja zakonodaje na tem področju je veliko, do sedaj pa delovni inšpektorji niso imeli dovolj velikih pooblastil, da bi lahko ustrezno ukrepali.
Državni zbor je letošnjega septembra potrdil Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o inšpekciji dela, ki delovne inšpektorje pooblašča, da delodajalcu, ki krši delovnopravno zakonodajo, lahko odredijo zaposlitev prekarnega delavca.
Prekarnost je pojem, ki označuje negotovo, kratkotrajno, začasno in nizko plačano delovno aktivnost. Delavec delo opravlja na podlagi pogodb civilnega prava, kot sta podjemna in avtorska pogodba, študentsko delo ali delo v okviru statusa samozaposlene osebe. Za nezakonito obliko opravljanja dela gre, če posameznik delo opravlja v podrejenem razmerju in v okoliščinah, v katerih bi po zakonu moral imeti sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, pa mu to ni bilo omogočeno.

Prekarnim oblikam dela je skupno, da njihov namen ni spodbujanje podjetništva, fleksibilnost in delovna svoboda delavcev. Pogosto je izigravanje sistema s strani delodajalcev, ki ne želijo plačevati socialnih prispevkov in težijo k nižanju stroškov dela.

• Prekarno delo škodi delavcem in družbi

Prekarni delavci, ki opravljajo dela redno zaposlenih, so v opravljanje dela na takšen način prisiljeni. Plačilo, ki ga za opravljeno delo prejemajo, je pogosto neprimerno. Prav tako delavci niso upravičeni do plačanega dopusta, regresa, malice, povračila stroškov za prevoz in plačane bolniške odsotnosti.

Socialni prispevki, ki jih delodajalec plača za prekarne delavce, so lahko precej nižji kot tisti, ki jih delodajalec za delavca odvede v rednem delovnem razmerju. Zato je poleg nizke socialne varnosti delavca posledično nižji tudi izkupiček v državni blagajni. To vpliva tudi na širšo družbo, saj je na voljo manj sredstev za javno šolstvo, javno zdravstvo in pokojnine.

O točnem številu prekarnih delavcev podatkov ni. Po statistiki Eurostata, ki spremlja število delavcev, ki imajo z delodajalcem sklenjene pogodbe o delu za določen čas do treh mesecev, Slovenija s 4,5% skoraj dvakrat presega povprečje EU, ki znaša 2,3%.

• Kršitelje odkriva delovna inšpekcija

Inšpektor lahko kršitev delovne zakonodaje ugotovi samo, če  predhodno obstajajo vsi elementi delovnega razmerja. To pomeni, da je za vsak primer posebej potrebno ugotoviti konkretne okoliščine opravljanja dela, upoštevaje samostojnost delavca, njegovo vključenost v delovni proces, naravo opravljanja dela, plačilo in podobno.

Prekarne oblike dela so sicer že danes zakonsko prepovedane. Do sedaj so bila sredstva, s

katerimi bi delavec lahko dosegel sklenitev pogodbe o zaposlitvi omejena, sodni postopki na delovnem sodišču, pa so lahko trajali tudi več let.

Delovna inšpekcija je do spremembe zakonodaje na tem področju zaradi pomanjkanja pooblastil le težko odkrivala in kaznovala kršitelje delovne zakonodaje. Do 21. oktobra letošnjega leta je inšpektor delodajalca, ki je za delo za katerega bi moral nekoga redno zaposliti uporabljal prekarnega delavca, lahko oglobil z globo v višini 3.000 do 20.000 evrov. Hkrati je lahko do odprave kršitev prepovedal nadaljnje sodelovanje delodajalca in delavca. Takšni ukrepi se niso pokazali kot dovolj učinkoviti, zato je bila potrebna dopolnitev zakonodaje.

•  Spremembe na bolje

Septembra se je Državni zbor s potrditvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o inšpekciji dela odločil stopiti na prste delodajalcem, ki z delavcem sodelujejo preko kakšne izmed prekarnih oblik dela. Če bo inšpektor ugotovil kršitve, bo takšnemu delodajalcu lahko odredil, da mora z delavcem skleniti pogodbo za nedoločen čas. V primeru da delodajalec delavca kljub temu ne bi zaposlil, mu grozi kazen od 4.500 do 20.000 evrov.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o inšpekciji dela je na novo uredil 19. člen Zakona o inšpekciji dela, ki ureja razloge, zaradi katerih sme inšpektor v primeru kršitev prepovedati opravljanja dela do odprave nepravilnosti. V kolikor bi inšpekcijski nadzor pokazal da delavec preko pogodbe civilnega prava opravlja delo pod enakimi pogoji kot redno zaposleni, bo inšpektor lahko odredil zaposlitev takšnega delavca.
Delodajalec bo v takšnem primeru primoran prekarnemu delavcu izročiti pisno pogodbo o zaposlitvi, v roku treh delovnih dni po vročeni odločbi. Konkretna pogodba o zaposlitvi pa mora ustrezati dejanskemu stanju dela ki ga delavec opravlja. To pomeni, da mora delavec za delo prejeti ustrezno plačilo vsaj v višini, kot je primerljiva za vrsto dela, ki jo opravlja.
V primeru da delavcu pogodba o zaposlitvi v predpisanem roku ne bi bila vročena, ima delavec možnost zahtevati sodno varstvo v roku 30 dni od poteka roka, oziroma dneva, ko je izvedel za kršitev te pravice.

Vir: mladipodjetnik.si

Višina pokojnine z oktobrom najmanj 500 evrov

Malica: Kakšna je lahko višina nadomestila?

Delodajalec mora delavcu zagotoviti povračilo stroškov za prehrano med delom, za prevoz na delo in z dela ter povračilo stroškov, ki jih ima pri opravljanju določenih del in nalog na službenem potovanju. Kako pa je z nadomestilom za prehrano, če je malica organizirana?

Glede službenih potovanj in napotitev na delo v tujino bodo z letom 2018 začela veljati drugačna pravila. Kljub temu pa še vedno velja, da mora biti povračilo stroškov na službenem potovanju dokumentirano s potnimi nalogi in računi. Potne naloge je zato treba izpolnjevati pravilno in sproti. Potni stroški pa morajo biti zaposlenemu nakazani na njegov transakcijski račun ali izplačani skupaj s plačo. 

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v 130. členu daje delavcu pravico do povračila stroškov v zvezi z delom, višina povračila pa je določena s kolektivnimi pogodbami na ravni dejavnosti. Povračilo stroškov, ki se ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja, pa določa uredba o davčni obravnavi povračila stroškov.

Stroške, ki jih delavcu predstavlja malica, kot tudi vse druge stroške v zvezi z delom, je delodajalec delavcu dolžan povrniti mesečno, in sicer na plačilni dan..

Malica v primeru organizirane prehrane

Dovoljeni neobdavčeni znesek za prehrano med delom znaša 6,12 evra. V primeru, da ima podjetje organizirano brezplačno prehrano za svoje delavce, se v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja torej ne všteva povračilo stroškov prehrane v višini organizirane prehrane. Vendar ne več kot 6,12 evra. Če malica za posameznega delavca znaša manj kot 6,12 evra, bi lahko delodajalec delavcu neobdavčeno izplačal razliko do zneska 6,12 evra. A le, če bi ga k temu zavezoval predpis, denimo kolektivna pogodba.

Na Finančni upravi RS (FURS) ob tem opozarjajo tudi na sodno prakso. Kot navajajo, se stroški v zvezi z delom, sem spada tudi malica, izplačujejo le, če dejansko nastanejo. V primeru organizirane brezplačne prehrane pa praviloma delavcu malica ne predstavlja stroška.

Vir: Data

Ste v novo študijsko leto vstopili brez statusa?

Novo študijsko leto oziroma mesec oktober pa za nekatere pomeni tudi izgubo študentskega statusa. Številni bodo zato iskali zaposlitev, na mestu pa je tudi razmislek o samozaposlitvi.

Registracija s. p. je hitra, brezplačna in enostavna! Rezervirajte si svoj termin na 041 932 334  ali nam pišite na INFO@TAKS.SI

Mladim navadno odličnih poslovnih idej ne manjka. Zato jim lahko ustanovitev podjetja prinese uspeh in potreben zaslužek – ja, tudi študent lahko odpre s.p..  Če ste kljub temu v dvomih, ali je vaša ideja dovolj dobra, da bo požela na trgu uspeh, vabljeni na brezplačno svetovalno urico v Računovodsko hišo TAKS d.o.o.

Če ste v novo študijsko leto vstopili brez statusa in niste zaposleni oziroma samozaposleni, ne smete pozabiti na zavarovanje. Na ustrezno ureditev obveznega in dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ko študenta doleti izguba študentskega statusa, opozarjajo tudi na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).

Ne pozabite poskrbeti na zavarovanje.

Obdavčitev za študente bo ugodnejša

V času študijskih počitnic je stopila v veljavo Odredba o uskladitvi bruto urne postavke za opravljeno uro začasnih in občasnih del. Ta določa, da je minimalni znesek urne postavke za začasno in občasno delo dijakov in študentov povečan na 4,61 evra bruto (prej 4,53 evra bruto).

Novo študijsko leto pa prinaša tudi napovedi za spremembo obdavčitev študentskega dela. Na finančnem ministrstvu namreč predlagajo, da se dvigne posebna osebna olajšava za študente. Na ta način bi študenti in dijaki v enem letu lahko zaslužili 730,67 evrov več, ne da bi se jim to štelo v dohodnino. To je slabih 61 evrov na mesec več kot doslej.

Obdavčitev normirancev ostaja enaka

Vlada je sprejela paket davčnih zakonov. Kot so zapisali, ti prinašajo izboljšave za osebe z nizkimi dohodki, napotene delavce in uporabnike vezanih knjig računov. Obdavčitev normirancev pa v nasprotju s prvotnimi napovedmi ni spremenjena.

Peterico davčnih zakonov je, z nekaj popravki, ki zadevajo predvsem obdavčitev normirancev, vlada zdaj tudi uradno potrdila.

Iz predlogov novel zakonov o dohodnini in o davku od dohodkov pravnih oseb, ki ju bo vlada v državni zbor poslala v obravnavo po nujnem postopku, je razvidno, da obdavčitev normirancev ne bo deležna sprememb.

Sprva se je napovedovalo, da se bo višina normiranih odhodkov znižala s sedanjih 80 odstotkov na 70 oziroma 60 odstotkov. Davek pa bi se izračunaval glede na zavezančevo uvrstitev v dohodninski razred. A teh določil v zakonodajnih predlogih, ki jih je potrdila vlada, ni več.

Pri ugotavljanju davčne osnove od dohodkov iz dejavnosti z upoštevanjem normiranih odhodkov se torej ohranja višina normiranih odhodkov na 80 odstotkov in cedularna 20-odstotna obdavčitev.

Vladni predlog glede normiranih odhodkov vključuje le določbe, s katerimi se vzpostavljajo mehanizmi za omejitev možnosti zlorab.

Zavezanec bo moral izstopiti iz sistema, če bo njegovo povprečje prihodkov dveh zaporednih preteklih davčnih obdobij presegalo znesek 150.000 evrov. V sedanji ureditvi je izstop iz sistema obvezen, če zavezanec dve zaporedni davčni obdobji ne izpolnjuje pogojev za vstop v sistem (sprememba 67.c člena ZDDPO-2). “Zavezanec tako lahko ostane v sistemu, če ima v dveh zaporednih davčnih obdobjih skupno do 300.000 evrov prihodkov, torej kljub prekoračitvi letnih prihodkovnih pragov,” so zapisali na finančnem ministrstvu. Na ta način naj bi bil sistem bolj fleksibilen.

Po novem je določena tudi zgornja absolutna višina priznanih normiranih odhodkov, za ugotavljanje davčne osnove pa se bodo pri ugotavljanju višine prihodkov seštevali prihodki zavezanca in njegovih povezanih oseb.

Novosti za kmete pri plačilu socialnih prispevkov

Od januarja 2018 bodo tudi kmetje prejemali predizpolnjene obračune prispevkov za socialno varnost elektronsko prek eDavkov.

Finančna Uprava RS od 1. januarja 2018 za plačilo prispevkov za socialno varnost kmetom ne bo več pošiljala izpolnjenih plačilnih nalogov oziroma položnic. Po novem bo Finančna uprava RS predizpolnjene obračune prispevkov za socialno varnost vročala elektronsko prek portala eDavki tudi kmetom, kot z začetkom leta 2017 že velja za samozaposlene osebe in družbenike.

Obračunavanje prispevkov za socialno varnost po 1. januarju 2018

Na podlagi spremembe Zakona o davčnem postopku – ZDavP-2J bo za leto 2018 Finančna uprava RS sestavljala predizpolnjene obračune prispevkov za socialno varnost (POPSV) tudi za kmete in jim jih vročala elektronsko prek portala eDavki najpozneje do 10. v mesecu za pretekli mese

c. Zavezancem pa ne bo več pošiljala položnic oz. plačilnih nalogov (UPN) po pošti. Kmetje bodo morali sami izpolnjevati UPN in izračunane prispevke za socialno varnost plačati pri ponudnikih plačilnih storitev (npr. na banki, pošti, spletni banki itd.) na transakcijske račune, navedene v POPSV. Prispevki za socialno varnost morajo biti plačani najpozneje do 20. v mesecu za pretekli mesec.

Prvič bo Finančna uprava RS za kmete pripravila POPSV za mesec januar 2018 in ga vročila elektronsko prek portala eDavki najpozneje do 10. februarja 2018. Prispevki za socialno varnost za mesec januar 2018 morajo biti plačani najpozneje do 20. februarja 2018.

Podrobnejše informacije najdete v zloženki Novosti za kmete pri obračunavanju in plačilu prispevkov za socialno varnost

eDavki

Za pregledovanje in morebitno popravljanje podatkov v POPSV si je treba zagotoviti vstop v eDavke. Portal eDavki omogočajo udobno, preprosto in varno izpolnjevanje ter oddajanje davčnih obrazcev z uporabnikovega računalnika od doma. eDavke lahko kmetje uporabljajo sami ali pa za poslovanje prek sistema eDavki določijo pooblaščenca, ki obveznosti opravi namesto njih (denimo računovodski servis, kmetijski zavod …). FURS poziva, naj to uredijo čim prej oziroma najpozneje do 10. februarja 2018.

Podrobnejše informacije o eDavkih, o registraciji, kaj potrebujete ob prvi prijavi itd.

Vir: FURS